28. april - Dan spomina

28.04.2020

Medicinske sestre, ostalo zdravstveno osebje in vsi ostali, ki delajo na območju zdravstvenih ustanov (na primer čistilno osebje), so izpostavljeni večkratnim poklicnim tveganjem – biološkim (na primer zaradi virusov), kemičnim (na primer zaradi rakotvornih snovi, ki se uporabljajo pri zdravljenju), fizikalnim (na primer zaradi hrupa naprav, sevanja, zdrsov in padcev) ter ergonomskim (na primer dviganje težkih bremen), psiholoških (na primer zaradi intenzivnega in čustveno nabitega dela ter izmenskega dela) in zaradi nevarnih zdravil.

Tudi številni drugi delavci so še kako izpostavljeni tej bolezni. Med njimi posebej na primer osebje pri dolgotrajni negi, smetarji, učitelji, zaposleni v prevozu, trgovini, gradbeništvu, centrih za stike s strankami, v dostavi hrane na dom, kurirji ter dostavljavci pošte in paketov. Mnogi med njimi delajo v neposrednem stiku z drugimi, kar poveča tveganje za širjenje bolezni. Nekateri napoteni in prekarni delavci delajo in potujejo z ramo ob rami. Mnogi med njimi so na prekarnih pogodbah o delu, slabo plačani in jim je bolniška odsotnost z dela nedostopna – ali zato, ker do nje niso upravičeni ali pa ker si je ne morejo privoščiti. Zaradi prisile, da kljub bolezni delajo naprej, tveganju izpostavljajo sebe in druge.

Nujno je, da se za te delavce v celoti in pravilno izvajajo predpisi in kolektivne pogodbe o varnosti in zdravja pri delu in da se pri tem vključi socialne partnerje. Prav tako je nujen ponovni premislek, ali so res primerni obstoječi ukrepi za obvladovanje tveganj, kakršen je koronavirus. Jasno je na primer, da ni bilo na voljo osebne varovalne opreme za mnoge delavce, vključno z zdravstvenimi. Okrepiti je treba vlaganje v varnostno opremo ter posvetovanje in izmenjavo mnenj na ravni delovnih mest o izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu.

Zdravstvo je zaradi koronavirusa obremenjeno do skrajnih mej. Javnemu zdravstvu pri obvladovanju krize zaradi koronavirusa ni bilo ravno v pomoč pomanjkanje osebja, opreme in finančnih sredstev. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v svojem nedavnem poročilu o virusu poudarila pomen financiranja in investiranja v javno zdravstvo. Sindikati s ciljem jačanja njegove zmožnosti v razmerah višje sile pozivamo k povečanju vlaganj v javno zdravstvo v času te in drugih kriz.

Ena od posledic krize zaradi koronavirusa so začasno podaljšanje pravice do nadomestila v času bolezni ter ukrepi za zaščito prihodkov delavcev, ki jih sicer praviloma nimajo – na primer samozaposlenih in delavcev, ki delajo preko spletnih platform. To kaže na problem, ki ga bo treba dolgoročno rešiti: vsi delavci morajo biti upravičeni do nadomestil v času bolezni in brezposelnosti ter do drugih pravic v primeru izpada dohodka. Prav tako pa seveda tudi do varnosti in zdravja pri delu ves čas svojega delovnega življenja.

Kampanje ZSSS - 28. april

 
 
 
Screenshot 24

Prostovoljna organizacija, ki je bila s s trani delavcev ustanovljena zato, da preko nje na organiziran način lahko izražajo svoje potrebe oziroma interese, ko gre za njihov ekonomski, gmotni in socialno položaj ter varstvi pravic delavcev. 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.