25.05.2015
Te dodatke iz minimalne plače izvzemajo že v večini evropskih držav, njihovo izvzetje pa pomeni pravičnejše plačilo za tiste, ki delajo v neugodnem delovnem času. Sedaj namreč enak znesek minimalne plače dobijo vsi njeni prejemniki, ne glede na to v katerem času delajo. Del vzroka za to je tudi v tem, da se od uvedbe minimalne plače, osnovne plače po kolektivnih pogodbah niso dvigale in je razkorak med plačami v nižjih tarifnih razredih in minimalno plačo že tako velik, da delavčeva plača z vsemi dodatki komaj ali tudi to ne, doseže višino minimalne plače. Ker pa mora delodajalec tistim, ki imajo plačo nižjo od minimalne plače, izplačati dodatek do le-te in torej plačo najmanj v višini minimalne plače, so tako delavci, ki dobivajo dodatke za delo v manj ugodnem času, prikrajšani za te dodatke. Ob izplačilu so namreč izenačeni z ostalimi delavci – vsi dobijo minimalno plačo.
Zato se je povezalo sedem sindikalnih central in so stopili skupaj za spremembo zakona o minimalni plači. Ker je bilo nasprotovanje delodajalcev preveliko, tega ni bilo možno doseči v socialnem sporazumu. Tako je potreben postopek za spremembo zakona v državnem zboru. Predstavniki sindikalnih central so srdi maja tja vložili pobudo za spremembo zakona, ki je bila podprta s 29.654 podpisi volivk in volivcev. Naslednji korak je na strani državnega zbora, ker mora njegov predsednik obvestiti pristojno ministrstvo in določiti 60-dnevni uradni rok za zbiranje podpisov. V tem času bodo volivke in volivci lahko podpisali podporo predlogu zakona na katerikoli upravni enoti ali preko portala e-uprava. Zbrati je potrebno najmanj pet tisoč podpisov, da se začne postopek v državnem zboru.
Zbiranje se bo začelo takoj, ko bo določen uradni rok.
