Odpovedovanje kolektivnih pogodb – pot iz krize?!

05.09.2013

Sekretar SDGD Slovenije Oskar Komac je povedal, da so socialni partnerji v preteklem letu gradili na kvaliteti socialnega dialoga, saj naj bi bil dober dialog med socialnimi partnerji en ključnih dejavnikov pri reševanju iz krize ter pomagal povrniti panogi ugled. Vendar po odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti se zdi, da je socialni dialog le mrtva črka na papirju. O dogajanju oziroma odpovedi kolektivne pogodbe so obvestili tudi mednarodne sindikalne organizacije, kamor se SDGD povezuje in povsod so bili začudeni, saj je v EU praksa, da se stvari urejajo s socialnim dialogom in ne enostranskimi dejanji. Odpovedana kolektivna pogodba, njen tarifni del, velja do decembra, po izteku pa delavci zgubljajo veliko pravic. Od regresa za prehrano, do različnih osnovnih plač, povračil potnih stroškov,… Podjetniških pogodb, ki bi urejale ta področja je v samih podjetjih zelo malo. Še posebno manjše družbe so se držale predpisanega v kolektivni pogodbi. Znano je, da so delodajalce najbolj motili odpovedni roki, ki so bili malo bolj ugodno urejeni kot v Zakonu o delovnih razmerjih, vendar bi se o njih lahko dogovorili brez odpovedi. Ocenjeno je, da si delodajalci kolektivnih pogodb dejavnosti ta hip ne želijo ter hočejo pravice urejati na podjetniški ravni. To pa je zagotovo slaba rešitev za male družbe, v teh je po propadu večjih gradbenih podjetij zaposlenih največ delavcev. Vsekakor sindikate v prihodnjih mesecih čaka bitka za ohranitev posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti.

Predsednik Dušan Zelenjak je komentiral izjavo, ki je bila medijem posredovana s strani delodajalskih organizacij, ker naj bi se delodajalci lotili napačnega konca pri reševanju iz krize. Ponovno so začeli pri zmanjševanju delavskih pravic, niso pa pogledali kaj lahko naredijo na svoji strani. Zdi se, da delodajalci vedno vidijo rešitev v manjših pravicah po kolektivni pogodbi, to je minimalnih pravic delavcev. Večina zaposlenih v gradbeništvu je že tako na minimalnih plačah in minimalnih pravicah. Redka so podjetja, ki imajo sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo, pa tudi v teh se bojijo, da bodo kolektivne pogodbe odpovedane. Naloga socialnih partnerjev je, da so temelji urejeni, zato bo sindikat podal predlog za sklenitev nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Delovna mesta v gradbeništvu imajo perspektivo, le boljše pogoje jim je treba ustvariti.

Sekretarka Sindikata KNG Slovenije Sonja Kos je predstavila aktivnosti sindikata po odpovedi kolektivne pogodbe njihove dejavnosti. Med drugim so pripravili primerjavo pravic med odpovedano kolektivno pogodbo ter predlogom nove in pravice po predlogu nove kolektivne pogodbe dejavnosti so bistveno manjše od obstoječih. Eden od glavnih razlogov za odpoved njihove kolektivne pogodbe dejavnosti naj bi bil, tako kot v gradbeni dejavnosti, prenos socialnega dialoga na podjetniško raven. Drugi razlog pa spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki pa niso bile takšne, da bi potrebovale odpoved kolektivne pogodbe.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je povedal, so dejanje delodajalcev obsodili v vseh sindikatih dejavnosti, ki so združeni v ZSSS, saj takšne odpovedi kolektivnih pogodb ponovno kažejo na željo delodajalcev po povečanju dobičkov na račun zniževanja delavskih pravic. Delodajalci bodo namreč uporabili vsa sredstva, da se bo le dobiček povečal in prav malo mar jim je za delavce. S krizo, ki je, bi se morali spopasti po drugi poti, le tako je zagotovljeno preživetje na dolgi rok. Tudi po poti dialoga, takšnega, ki je po meri kapitala in tudi delavca. Je tako nemogoče v 21. stoletju zahtevati in razumeti, da delavec želi delati in zaslužiti, da normalno preživi svojo družino? Prepričanje »samo, da je delo in so delovna mesta« ni pravo. Kakšna so, se je treba vprašati. Vsekakor se sindikati z delodajalci razhajajo v točki zniževanja pravic delavcev, skupna točka pa bi morala biti kako preprečiti kršitve kolektivnih pogodb. S kršitvami prihaja tudi do neenakih pogojev med delodajalci in zato bi tudi oni morali imeti interes za preprečevanje kršitev. Do sedaj so bile panožne kolektivne pogodbe tudi v interesu pametnih delodajalcev, ki so se zavedali, da urejenost minimalnih pravic prinaša tudi urejenost v panogi.

Vedeti in ne pozabiti je treba, da so prvi korak pri odpovedih naredili delodajalci in zagotovo so ga z zavedanjem o posledicah, ki bodo sledile v prihodnjih mesecih.

 
 
 
Screenshot 24

Prostovoljna organizacija, ki je bila s s trani delavcev ustanovljena zato, da preko nje na organiziran način lahko izražajo svoje potrebe oziroma interese, ko gre za njihov ekonomski, gmotni in socialno položaj ter varstvi pravic delavcev. 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.