Vegrad.

22.09.2010


»Ali bo končno plača v Vegradu ali spet ne?«, je precej pogosto vprašanje, ki ga na sindikatih slišimo v zadnjih mesecih. Še večkrat pa se vprašanje glasi: »Kdaj bom na vrsti za solidarnostno pomoč?« Marsikdo ne bi prosil zanjo, če bi dobil plačo. Pet mesecev so delavci Vegrada praktično brez plačila za opravljeno delo oz. sem ter tja to delo »kupijo« od njih za nekaj evrov, predvsem takrat, ko se ustavijo in povedo, da zastonj ne bodo več delali.

Prijava inšpekciji s strani sindikata je bila dana že pred meseci, tudi zato, da delavci lahko izkoristijo možnost in izredno odpovedo pogodbo o zaposlitvi in se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje, kjer jim vsaj kratek čas pripada nadomestilo za brezposelnost. Kar nekaj delavcev Vegrada je izkoristilo to možnost.

Žal pa je vsi ne morejo. To so predvsem tuji delavci, ki jih je tako v Vegradu, kot tudi v drugih gradbenih podjetjih veliko.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi bi marsikomu pomenila tudi obvezno vrnitev nazaj domov, ker vsi pač nimajo stalnega dovoljenja za delo, začasno delovno dovoljenje pa je vezano na delodajalca. Obenem je za delavce iz BiH nadomestilo za brezposelnost vezano na stalno bivališče, torej ostanejo brez, saj jih večina biva v samskih domovih.

Odpoved pogodbe, četudi izredna, ki jo dovoljuje zakon in z njo delavci ohranijo pravice, bi torej zanje pomenila tudi odpoved bivanja v samskem domu. Kljub razmeram, ki tam pogosto niso vredne človeka in zanje drago plačujejo. Brez plače pa težko najemaš stanovanje.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi bi pomenila tudi odpoved obroku hrane na dan, ki ga dobijo z zagotovljeno toplo malico. Brez plače je nemogoče kupovati hrano.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za tuje delavce pomeni odpovedati se še tistemu minimalnemu upanju, da bi s svojim delom lahko vsaj malo izboljšali položaj svoje družine.

Poleg tujih delavcev, upanje, da se bo Vegrad počasi le postavil nazaj na noge, ohranjajo tudi tisti delavci, ki se zavedajo kako težko je v regiji, kjer se sesuvajo včasih uspešna podjetja, najti novo delo.

To je le nekaj razlogov, zakaj so delavci Vegrada v preteklih mesecih delali brez plačila in se niso uprli oz. zakaj vsi delavci po večmesečnem neizplačilu plač, ne podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in gredo na Zavod za zaposlovanje ter iščejo novo delo. Žal se delodajalci vsega tega predobro zavedajo. In to izkoriščajo. Vsakič, ko se delavci ustavijo, se najde nekaj evrov, s katerimi jih prepričajo, da nadaljujejo z delom.

Res je, da brez dokončanja začetih projektov, ni možnosti, da bi podjetje preživelo, ampak zakaj bi se delavci morali čutiti krive, da nečesa niso naredili? Naredili so vse kar jim je bilo naročeno, zato opravili marsikatero (neplačano) naduro, potrpeli v nečloveških pogojih in na koncu upravičeno zahtevali plačilo.

Sindikat je v vsem tem času podal prijave inšpekciji, kazensko ovadbo za vodstvo družbe, članom pomagal s solidarnostnimi pomočmi dokler se ta sredstva niso izčrpala, zahteval poplačila za zaostale plače in ostale prejemke, se ves čas pogajal z vodstvom o rokih in možnostih teh poplačil. Žal pogajanja niso prinesla rezultatov. Vsaj ne plačila neizplačanih plač, ki so jih delavci zaslužili s svojim delom. Prav tako odpovedovanja delavcev niso rešila podjetja. Družba je od 1. septembra 2010 v prisilni poravnavi in delavci so pripravljeni delati le, če bodo za delo plačani.


V ponedeljek, 20. septembra 2010, so delavci Vegrada začeli s stavko. Zahtevali so plačilo avgustovske plače in dogovor za poplačilo ostalih terjatev. Prejeli so le del avgustovske plače, vendar še tega ne v enakih zneskih in ne vsi. Zato so stavkovne zahteve zaostrili in zahtevajo poplačilo vseh svojih terjatev.

Bo Vegradova uprava tokrat držala besedo?
je bilo zapisano v Delavski enotnosti v začetku septembra. Žal je ni. Tudi besede »pravna in socialna država« že dolgo ne držijo več.

 
 
 
Screenshot 24

Prostovoljna organizacija, ki je bila s s trani delavcev ustanovljena zato, da preko nje na organiziran način lahko izražajo svoje potrebe oziroma interese, ko gre za njihov ekonomski, gmotni in socialno položaj ter varstvi pravic delavcev. 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.