Varno in zdravo delo

21.01.2010

Glavna tema seminarja so bile ocene tveganja. Za vsako delovno mesto mora biti namreč napisana svoja ocena tveganja, preko katere je delavec seznanjen s tveganji, ki se pojavljajo na njegovem delovnem mestu. Delodajalec pa lahko na podlagi ocene odpravi ta tveganja in škodljive vplive na delavčevo zdravje ter na podlagi ocene tudi poskrbi za ustrezna zaščitna sredstva.

Gradbeništvo je dejavnost z največ mrtvimi , kot posledico delovnih nesreč. Prav tako je največ poškodb na delu prav v gradbeništvu in včasih se zdi, da preveč za samoumevno sprejmemo te nesreče in ko se zgodi nesreča je vsem tako strašno žal, ampak že po nekaj dneh se delo nadaljuje po enakem vzorcu. Do naslednje nesreče.

Mar morajo res ljudje umirati na delovnem mestu? Povzročitelje prometnih nesreč kazensko preganja država vse dokler nekdo res ne odgovarja, pri povzročiteljih delovnih nesreč, pa se vse prevečkrat krivdo naprti kar poškodovanemu ali umrlemu delavcu. Pa še zdaleč ni vedno on kriv! Sistem odškodnin je žal pri nas še nerazvit, vendar se počasi pojavlja tudi sodna praksa na tem področju in prav je, da vsaj z odškodnino delavec doseže povračilo za izgubljeno zdravje in delovno sposobnost.


Večina držav je podpisala direktive s področja varstva in zdravja pri delu in se jih tudi drži ter obenem razvija to področje na višje nivoje. Pri nas pa se zdi, da kljub podpisanim direktivam to področje prepuščamo posameznikom. V gradbeništvu, v naši državi, razen azbestoze, nimamo priznane nobene poklicne bolezni. Pa vendar vsi vemo, da so npr. bolezni kosti in mišic zagotovo posledica opravljanja določenih del v gradbeni dejavnosti.

Ker pa je poklicna bolezen vezana na pravice, ki jih ima iz tega naslova delavec, je zato nezaželena s strani delodajalcev. Pomeni namreč vsaj sto odstotno nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti ter morebitno odškodnino delavcu za izgubo zdravja. Žal naša zakonodaja nalaga, da zdravnika medicine dela, ki o tem lahko odloča, plačuje delodajalec. Vsekakor je ta del zakonodaje potreben spremembe.

Obenem pa bi večje pripoznavanje poklicnih bolezni spodbudilo delodajalce, da bi odpravljali vzroke za nastanek le-teh.
Vsem bi moral biti cilj čim manj poškodb na delu, umiranje zaradi nesreč pa bi morala biti redkost in ne pravilo. Če vemo, da gradbeni delavci petkrat pogosteje padajo pri delu kot ostali delavci, bi morali preko sistema odškodnin tako podražiti take nesreče, da delodajalec ne bi niti pomislil, da delavca ne bi ustrezno zaščitil preden ga pošlje na delo.

Vsekakor je na področju varstva in zdravja pri delu v gradbeništvu še veliko nedorečenih področij, ki jih je nujno urediti čim prej.

Do takrat pa naj velja misel, povedana na seminarju:
Naj vas nihče ne prepriča, da zdravje ni vaša stvar!

 
 
 
Screenshot 24

Prostovoljna organizacija, ki je bila s s trani delavcev ustanovljena zato, da preko nje na organiziran način lahko izražajo svoje potrebe oziroma interese, ko gre za njihov ekonomski, gmotni in socialno položaj ter varstvi pravic delavcev. 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.