Dan človekovih pravic

10.12.2012

Tri zgodbe, ki jih sploh ne bi smelo biti...

»Zaposlen sem pri s. p. , že od leta 2011 ni plačeval zdravstvenih in pokojninskih prispevkov. Niti enega centa. Sedaj sem zbolel in sem na bolniški, delodajalec mi ne izplačuje nadomestila plače. Z mojimi prejemki preživljam štiričlansko družino. Otroka sta šoloobvezna, odjavil sem jima malico, ker nimam za plačilo. Nimam niti za plačilo stanovanja, položnic. Bil sem že na Centru za socialno delo, na Inšpekcijah za delo in se nimam več kam obrniti, najbolje bi bilo storiti samomor. Prosim za nasvet kaj še lahko storim, kam se lahko obrnem.«

Pogodba o zaposlitvi za določen čas. Z minimalno plačo. Za delo IV. tarifnega razreda. V pogodbi o zaposlitvi na koncu določilo o odškodninski odgovornosti, če bi delavec sam prekinil delo. Prvi mesec izplačana dogovorjena plača. Drugi mesec polovica plače, izplačana »na roke«. Tretji mesec plače ni bilo, niti ne plačila razlike druge plače. Delavec si je poiskal drugo delo. Dal odpoved. Čez dva meseca je njegov novi delodajalec dobil izvršbo na plačo. Za odškodnino, ki je bila zapisana v pogodbi o zaposlitvi pri prejšnjem delodajalcu. Delavec je zaradi nove zaposlitev zamenjal bivališče, zaradi česar ni prejel nobene pošte. Sodbe delovnega sodišča sploh ni bilo, izvršba urejena v »rekordnem« času. Dokaz, da tudi naša pravna država zmore delovati hitro, a žal le pri nekaterih in žal v primerih, ki jih sploh ne bi smelo biti.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Delodajalec prejme sredstva države za zaposlitev delavca. Prvi mesec mu izplača minimalno plačo, potem sledijo izgovori, da plača bo, ko bo denar. Mineta dva meseca in delavec se odloči za izredno odpoved. Najde novo delo in zgodba s plačo se ponovi, prvi mesec nekaj »na roko«, drugi mesec le še obljuba, tretji mesec se delodajalec niti ne javi na klice. Ponovno izredna odpoved. Ponovno novo delo in precej enaka zgodba. V enem letu trije delodajalci in izplačane največ tri plače, večji del »na roko« in vsaj šest mesecev dela zastonj. Preživetje nikogar ne zanima. Plačilo in izterjava prispevkov tudi ne. Zdi se, da tudi človek pri nas nikogar več ne zanima.

Lahko imamo še tako dobro zakonodajo, dokler ne bo nikogar, ki bi izvajal nadzor in kaznoval s čim več kot opominom, je vsako spreminjaje zakonov »pesek v oči«. Nadzor nam manjka, nad delom pristojnih služb in nadzor nad spoštovanjem delovne zakonodaje.

...žal je takšnih zgodb precej večje število. Ko jih ne bo več, bomo lahko govorili o delovanju pravne in socialne države. In o spoštovanju človekovih pravic!

 
 
 
Screenshot 24

Prostovoljna organizacija, ki je bila s s trani delavcev ustanovljena zato, da preko nje na organiziran način lahko izražajo svoje potrebe oziroma interese, ko gre za njihov ekonomski, gmotni in socialno položaj ter varstvi pravic delavcev. 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.