Stališča do predloga direktive EU o delovnem času

Stališča  do predloga direktive EU o delovnem času

25.11.2008

O razlogih za nasprotovanje predlogu sprememb direktive je v imenu gradbenih delavcev, na Konferenci ZSSS, spregovoril Oskar Komac, sekretar sindikata SDGD Slovenije:

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Prizadevanja za 8-urni delavnik očitno še niso končana.
Še več, sen in prizadevanja naših prednikov iz predpreteklega stoletja prejšnjega tisočletja za 3 osmice, ki pomenijo 8 ur dela, 8 ur počitka ter 8 ur za družino in sprostitev, so z novim predlogom direktive EU o delovnem času zopet aktualna.

V času gospodarske krize, ki je že krepko prisotna tudi v realnem sektorju, delodajalci tarnajo, da zaradi rigidne zakonodaje in kolektivnih pogodb ne morejo skrajšati delovnega časa pod določeno mejo in s tem razbremeniti stroškov dela. Na drugi strani pa smo soočeni s predlogom direktive, ki uvaja možnost podaljšanja delovnega tedna, tja do 65 ur na teden. Takšna direktiva bi kaj kmalu lahko zašla v izvedbo tudi v naši zakonodaji, kar je spričo dejstva, da je Slovenija mlajša članica EU in s tem še bolj pohlevna zelo realna možnost. Pač po načelu »bolj papeški od papeža«.

V gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi, je za delavca delovni čas eden najpomembnejših dejavnikov in predmet pogostih kršitev dogovorjenega in zapisanega.
Soočeni smo s prepogostim kršenjem določb zakonov in kolektivnih pogodb, ki sicer dokaj jasno urejajo delovni čas, počitke in odmore. Te določbe si delodajalci razlagajo vsak po svoje, delavcem pa govorijo, da je potrebno delati takrat, ko je delo. Te kršitve so tako pogoste in očitne, da jim lahko mirno pripišemo status naklepnega dejanja. Velikokrat tudi delavci tiho pristajajo na delo prek določb o delovnem času in počitkih, ker je od števila opravljenih ur odvisna tudi plača, ki pride, zadnje čase pa tudi, če pride.
Zaradi posebnosti same dejavnosti, je v gradbeništvu delovni čas delavcev med letom lahko neenakomerno razporejen, bi se pa moral v obdobju 12 mesecev izravnati na povprečje 40 ur na teden, z upoštevanjem zakonsko določenih dnevnih in tedenskih počitkov in odmorov, k temu številu pa je možno pridati še število zakonsko dovoljenih nadur.

Sindikati smo razumeli delodajalce in pristali na izravnavo v 12 mesecih, čeprav zakon načeloma določa čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja na 12 mesecev. Opažamo pa, da se tudi ta določba vedno ne izvaja dosledno, delavci imajo tudi po izteku obdobja včasih še za nekaj mesecev viška ur v t.i. bankah ur, za katere pa ne vedo kdaj jih bodo lahko izrabili, ravno tako ne vedo kdaj bodo lahko izrabili letne dopuste. Znani so primeri, ko delavec dela cel mesec praktično cel dan brez prostega dneva za počitek.
No, takšen predlog direktive EU o delovnem času, zaradi katere smo se danes tukaj zbrali , ki bi podaljšal delovni čas tja do 65 ur na teden bi res rešil marsikatero težavo delodajalcem z viškom ur.
Ti so sicer tudi brez direktive izredno inovativni, žal pa se te inovacije dogajajo tudi pri kršenju delovnega časa. Dogaja se, in to tudi pri družbah, ki dajo nekaj na svoje ime, da presežne ure, ki jih je delavec oddelal v toku meseca preprosto spremenijo v »kao« dodatek za delovno uspešnost ali kaj podobnega in vse skupaj obračunajo in izplačajo v okviru rednih delovnih ur ter se tako rešijo težav z presežnimi urami.

Vodijo se dvojne »šihtarce«, ena za inšpekcije, sindikate in podobne nebodigatreba, kjer so vsak delovni dan same lepe osmice; ter ena interna, skrbno varovana skrivnost, za obračun plače. Tudi delavci, v upravičeni želji po boljšem zaslužku, zopet tiho pristajajo na takšne NEinovacije in NErešitve.

3 X 8 postaja želja in iluzija. Na prvi pogled volk sit in koza cela, win win situacija.
Na ne prav dolgi rok, pa vse te kršitve vodijo v psihično in fizično izčrpavanje delavca. Človeško telo pa ni stroj, da bi lahko posamezne dele preprosto zamenjali brez posledic. Okvare so prepogosto takšne, ki so trajne in, vsaj na tem svetu, za vedno.
Kot posledica preutrujenosti in izgorelosti se dogajajo delovne nesreče, tudi najhujše, iz »šihtarce« pa je razvidno da je delavec imel dovolj počitka, da je bil samo neroden in ni upošteval navodil, ki mu jih običajno tudi sicer nihče ne pove, vsi pa imajo na papirju opravljene preizkuse znanja iz VpD, ti pa potem dokazuj nasprotno…

Za delavce v gradbeništvu je še posebej nesprejemljiva določba predloga direktive, ki predvideva, da za čas čakanja na delo na delovnem mestu ne pripada plačilo. Še več, takšen čas po viziji bruseljskih birokratov tudi ne bi štel v čas za izračun dnevnega in tedenskega počitka, saj po tej sprevrženi logiki itak počivajo na svojem delovnem mestu, ko, ne po svoji krivdi ali želji, čakajo na delo. Takšnih primerov čakanja na delo ne po svoji krivdi je v gradbeništvu veliko zaradi vremenskih razmer, pomanjkanja materiala, sredstev, slabe organizacije dela ipd. In vse to bi zdaj na plečih zelo neposredno nosil tudi delavec.
Naj razume kdor lahko! Iztok Mlakar pa bi rekel: »Nej jh zstupi tist ku če.«

Spoštovane kolegice in kolegi,
pozivam Vas in nas vse skupaj, da stopimo skupaj in preprečimo takšne nerazumne poskuse iz bruseljskih laboratorijev, ki se požegnajo v Strasbourgu in ohranimo delavsko in človeško dostojanstvo!

 
 
 
Screenshot 24

Prostovoljna organizacija, ki je bila s s trani delavcev ustanovljena zato, da preko nje na organiziran način lahko izražajo svoje potrebe oziroma interese, ko gre za njihov ekonomski, gmotni in socialno položaj ter varstvi pravic delavcev. 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.