28.04.2020 1. maj - praznik dela

PRAZNIK DELA 2020: Odgovorno gradimo prihodnost! Živela prvi in drugi maj!

Letos prvi in drugi maj praznujemo nekoliko drugače. Nič ne bo z druženji, nič s kresovanji, tudi budnice bodo donele predvsem iz radijskih sprejemnikov. Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se prilagajamo razmeram in praznik dela praznujemo nekoliko drugače; Letos ne organiziramo nobene prireditve in ljudi ne pozivamo na kakršnokoli zbiranje. Letos ostajamo doma, še vedno pa – praznujemo.

V letu 2020 praznujemo 130. obletnico prvega praznovanja praznika dela na naših tleh in po svetu, praznujemo zgodovino združenega boja za delavske pravice, za izboljšanje socialnega položaja, za izboljšanja delovnih razmer. Praznovanje praznika dela, praznika vseh delavk in delavcev, je postalo tradicija po celi Sloveniji in drugod po svetu. Mnoge običaje povezujemo s praznikom dela (kres, nagelj, mlaj, budnice).

Pomen praznika se kaže tudi v tem, da so v vseh teh letih le redke okoliščine preprečile praznovanje in tako tudi letošnja kriza ne bo preprečila obeleženja praznika dela, četudi ga bomo letos praznovali drugače, v skladu z uredbami in možnostmi.

Izdali smo e-brošuro* ob 130. obletnici praznovanja prvega maja in vse šole v Sloveniji založili z gradivom na temo prvega maja.

Brošura - 130. let praznovanja 1. maja

Ker letos prireditve in zbiranja niso možna, pozivamo vse državljanke in državljane, da prvega maja (lahko tudi dan ali dva prej) na balkone ali okna obesijo nekaj rdečega (zastavo, cvetje, rože, doma izdelan nagelj, majico ali kos blaga), kot simbol delavskega boja in da na tak način, čeprav na daljavo, praznik dela praznujemo skupaj. Naj se balkoni in okna obarvajo v rdeče!

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS v letošnjem voščilu članom in članicam, delavcem in delavkam: »Vsi smo delavke in delavci, ne glede na to kakšno delo opravljamo, kje ga opravljamo in v kakšni obliki dela delamo. Vsi si zaslužimo delavske pravice, dostojno plačilo in dostojno delo, prvega ter drugega maja pa praznovanje delavskega praznika. Tudi v današnjih zapletenih in izzivov polnih časih. Naj bo torej praznik dela praznik vseh nas, delavk in delavcev, članic in članov sindikatov. Spomnimo se, kako veliko lahko spremenimo, ko – solidarni, povezani in odločeni – stopimo skupaj. Samo tako bodo tudi naše ideje in zahteve, podobno kot pred stotridesetimi leti, pomembno spremenile svet. Hvala vsem, ki stopate in se borite skupaj z nami. Živel praznik dela, živela 1. in 2. maj!«

Zapisi kažejo, da je od samega začetka praznovanja prvega maja izražanje zahtev (npr. za 8-urni delavnik) in protestne shode pogosto spremljalo tudi druženje, zabava in ples. V preteklih letih je druženje in zabava marsikje stopilo v ospredje. In tako se letos vprašamo, kaj ostane, ko odvzamemo veselico, gostinsko ponudbo in druženje …

Ostane bistvo! Ostane poklon preteklim borkam in borcem, ostane poziv, da nadaljujemo njihovo delo in ostane opomin, da delavske pravice niso podarjene in nikakor niso večne.

Vsako leto se moramo vsaj na praznik dela vprašati, kakšni so cilji in kakšne so zahteve današnjega časa in kako bomo pripomogli k doseganju teh ciljev in k izpolnjevanju teh zahtev – vsak posameznik in vsi skupaj!

In tako ob tej visoki obletnici usmerimo pogled v prihodnost:

Kaj se bomo naučili iz obstoječe krize in kakšne so naše usmeritve, želje in zahteve za prihodnost?

Smo se začeli zavedati, da smo vsi delavke in delavci? Smo se začeli zavedati, da temelji družbe slonijo na pogosto podplačanih delavkah in delavcih in da mnogi od njih delajo v prekarnih pogojih? Smo se začeli zavedati družbenega pomena dela? Smo se začeli zavedati pomena varne zaposlitve? Smo se začeli zavedati pomena delavskih pravic in pomena sindikatov?

Trenutna kriza je pokazala mnogo izzivov za prihodnost dela, med drugim:

· Pokazale so se vse slabosti in raznovrstnost prekarnih oblik zaposlovanja, ki ne zagotavljajo spodobnega preživetja in tudi ne socialne varnosti;

· Kriza je razgrnila, kako pomembne so kakovostne javne storitve (npr. zdravstvo z zadovoljivim financiranjem);

· Na področju varnosti in zdravja pri delu se soočamo s temeljnimi vprašanji glede zagotavljanja varnega in zdravega dela in učinkovitih ukrepov;

· Na področju dela od doma oziroma dela na daljavo smo mnogi morali sprejeti izziv usklajevanja družinskega in poslovnega življenja in iskali mejo med delom in prostim časom;

· Pravico do odklopa se prepoznava kot posebno pomemben, do sedaj zanemarjen vidik;

· Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije se postavlja vprašanje, ali bodo krizne razmere delovale kot katalizator za pospešen ‘napredek’ na področju samodejne tehnologije (saj so stroji in roboti odporni na covid 19);

· Na pomenu pridobiva samooskrba;

· V ospredje stopa varovanje zasebnosti, osebnih podatkov in vprašanja nadzora ter temeljnih človekovih pravic v povezavi z ukrepi, povezanimi z varovanjem zdravja;

· …

Razmišljanja in napovedi gredo v različne smeri. Sprememb ne moremo preprečiti, lahko pa jih oblikujemo in usmerjamo. Pri tem je ključna naloga obveščanje in izobraževanje o novih okoliščinah, o pravicah in o možnih rešitvah. Tudi mlajši generaciji se moramo sindikati približati in skupaj sprejeti izziv predrugačenja trga dela.

V luči tega smo pripravili tudi gradivo o prazniku dela za osnovne in srednje šole, da bodo tudi naši najmlajši razumeli pomen praznika dela. Pomembno je razumeti, kako močen vpliv imajo v preteklosti izborjene pravice, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevne, na današnjo delovno zakonodajo (npr. 8-urni delovnik in kako neposredno je sindikalno delo povezano z našim vsakdanjim življenjem).

Nedvomno nas čakajo velike spremembe in še večji izzivi, toda, kot pravi naša predsednica, Lidija Jerkič: »Z odgovornim ravnanjem, strpnostjo in pogumom bomo to krizo prebrodili – skupaj, povezani in močnejši!«

Odgovorno gradimo prihodnost! Živel 1. in drugi maj!

Osnovne informacije o prvem maju 2020 najdete na spletnem mestu: https://www.zsss.si/30-let-zsss/praznik-dela-2020/

<< nazaj
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.