6.04.2018 Posvet o paritetnih skladih

 Delovanje sklada BUAK sta predstavila direktor sklada, Rainer Grießel in svetovalka, Rita Medek. Povedala sta, da je sklad BUAK organizacija javnega prava, ki je del državne uprave in ima zakonsko osnovo za delovanje. Ministrstvo ne narekuje kako delati, vrši pa nadzor nad delovanjem sklada. Sklad je upravljan s strani delodajalcev in delojemalcev in ima urejeno sestavo obojih v upravnih in nadzornih organih. V sklad vplačujejo vsi delodajalci, pokriva pa področje nadomestil za letni dopust, odpravnin, slabo vreme, praznike in premostitveno nadomestilo za tiste, ki gredo predčasno v pokoj. Vsako področje se finančno vodi ločeno. Pri izplačevanju nadomestil delavci uveljavljajo pravice direktno do sklada. Znesek prispevka je vedno enak, osnova za obračun izplačila pa je plača po avstrijski kolektivni pogodbi za gradbene delavce, povečana za dvajset odstotkov.

Predstavnika sklada sta povedala, da delodajalec enkrat mesečno dobi informacije kaj je potrebno plačati, kako se vrši kontrola in kako potekajo postopki v primeru neplačevanja prispevka skladu. Četrtletno tudi delavci prejmejo informacije s strani BUAK, tako delodajalcem kot delavcem pa je na voljo telefonsko svetovanje, pri katerem se trudijo, da je zagotovljeno v čim več jezikih. Izvajajo pa tudi izobraževanja za delodajalce oz. njihove računovodje.
Udeleženci posveta so imeli za predstavnika sklada veliko vprašanj, od postopkov vplačil in izplačil, ureditve glede posameznih nadomestil, posameznih primerov izračunov, do kontrole, pri kateri kontrolirajo gradbišča pri čemer poleg plačevanja prispevkov skladu preverjajo število opravljenih ur, za kako strokovna dela gre itd.
Paritetni sklad se je v Avstriji (tudi v drugih državah) izkazal za dobro prakso oz. institucijo, zato se tudi v Sloveniji socialni partnerji zavzemajo za to, da bi država čim prej sprejela zakonske okvire za vzpostavitev in delovanje paritetnega sklada. Tako mnogi delavci ne bi ostali brez nadomestil za letni dopust in odpravnin kot se to prepogosto dogaja, delodajalci pa bi lažje zagotovili sredstva za te namene. Posvet je bil ena od začetnih poti, da bomo tudi pri nas lahko čim prej začeli s potrebnimi postopki za ustanovitev sklada.

Cilj in namen ustanovitve paritetnega sklada v Sloveniji:
- dvig kakovosti delovnih mest in večja socialna varnost zaposlenih v gradbeništvu,
- zmanjševanje poslovnih tveganj za delodajalce zaradi stroškov odpravnin, slabega vremena, dopustov in državnih praznikov,
- zmanjšanje števila odpuščanje delavcev v obdobjih izven sezone (nadomestilo bo krito iz sklada),
- krepitev socialnega dialoga,
- lažje poslovanje na tujih trgih,
- preprečitev dvojih obveznosti delodajalca pri poslovanju na tujih trgih v smislu dvojnega plačevanja bodisi zaposlenih, bodisi v socialne blagajne (vzpostavitev vzajemnosti),
- nižji dolgoročni stroški,
- preprečevanje nelojalne konkurence domačih in tujih ponudnikov gradbenih storitev, ki ne spoštujejo doseženih socialnih standardov v Sloveniji (preprečevanje socialnega dumpinga),
- preprečevanje dela na črno s tem, da lahko samo delavci z ustreznimi in veljavnimi podlagami črpajo pravice iz paritetnega sklada,
- povečanje interesa delodajalcev za večje vlaganje v izobraževanja in usposabljanja nove ter obstoječe delovne sile,
- spodbujanje interesa mladih za vstop v gradbene poklice,
- z zvišanjem kakovostno izobražene delovne sile spodbuditi razvoj v panogi,
- povečanje števila zaposlenih v panogi, povečani prispevki v socialne blagajne.
 

 

<< nazaj
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.